V prejšnji točki smo si pogledali, kako izgleda in kaj je jojo učinek po koncu hujšanja.
Naše telo je z evolucijskega vidika zasnovano tako, da varuje zaloge energije. To pomeni, da ko hujšamo in v telo vnesemo manj kalorij, mu s tem pošiljamo signal, da je energije malo, kar sproži obrambni mehanizem za zaščito pred pomanjkanjem.
Ko se po dieti vnos kalorij poveča, telo stremi k temu, da čim več energije shrani kot maščobo za morebitna prihodnja pomanjkanja.
Sedaj pa si poglejmo kaj se zgodi, če to ponovimo večkrat (ciklično), saj se močni obrambni mehanizmi ojačajo z vsakim novim ciklom hujšanja.
Raziskave kažejo, da hujšanje po več ciklih postane težje in počasnejše, pridobivanje teže pa hitrejše in bolj učinkovito. Razlog je seveda v obrambnih mehanizmih telesa:
Videli smo, da hujšanje povzroči padec metabolizma, ki se v polni meri ne povrne niti po koncu, ko se ponovno zredimo. Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki so bili večkrat na shujševalni dieti imeli veliko počasnejši metabolizem, kot bi pričakovali in predvideli glede na mišice in aktivnosti!Počasnejši metabolizem je vztrajal tudi, če so ponovno pridobili izgubljeno mišično maso. Seveda se poraba energije malo dvigne, ne pa toliko, kot bi pričakovali oz. toliko, kakršna je bila pred začetkom hujšanja.
Predstavljajte si, kaj se zgodi, ko to ponovimo večkrat in metabolizem vedno znova šokiramo…
Kot smo videli, naše telo po koncu hujšanja, v primeru prekomernega hranjenja ustvarja nove maščobne celice.
Z vsakim novim ciklom se tako poveča sposobnost telesa za shranjevanje maščobe. Ko se te maščobne celice enkrat oblikujejo, tudi med hujšanjem ne izginejo, temveč le praznijo in napolnijo, kar ustvarja idealno podlago za pridobivanje odvečne maščobe. Telo vedno znova resetira svojo homeostazo, saj ima nove maščobne celice in večje zaloge energije (maščobe) in to je sedaj to nova “točka udobja”.
Posledično postane vsako naslednje hujšanje še bolj zahtevno, povrnitev teže pa še hitrejša in večja, kot je bila prvič.
V eni študiji so spremljali miši, ki so izmenično hujšale in se redile. Rezultati so pokazali, da so pri drugem hujšanju potrebovale 2x več časa kot v prvem ciklu, medtem ko je bilo pridobivanje teže po drugem hujšanju 3x hitrejše kot v prvem! Čeprav je bila študija izvedena na miših, je kar nekaj raziskav, ki potrjujejo podobne ugotovitve.
Primeru smo dodali še en cikel hujšanja.
Vidimo lahko, kako se metabolizem po hujšanju upočasni, ter ostane nižje celo po tem, ko se oseba zredi nazaj in pridobi dodatnih 5 kilogramov.
Pred začetkom 2. hujšanja ima tako počasnejši metabolizem, kot ga je imela pred prvim, višjo telesno težo in hkrati jé več, kot je kadarkoli prej, zaradi povišanih hormonov lakote.
Po koncu 2. hujšanja je metabolizem še nižji kot po prvem, telesna teža in lakota pa najvišji.
Kot vidite je kampanjsko hujšanje ne le neučinkovito, temveč povzroči več škode kot koristi. V kolikor navade in pristopi, ki se jih poslužujemo med hujšanjem, niso vzdržni na dolgi rok in nimamo nobene prave strategije vzdrževanja telesne teže po koncu, bomo skoraj zagotovo končali tam, kjer smo začeli ali še slabše.
Automated page speed optimizations for fast site performance