V prejšnji točki smo si pogledali, kako izgleda in kaj je jojo učinek po koncu hujšanja.
Naše telo je z evolucijskega vidika zasnovano tako, da varuje zaloge energije. To pomeni, da ko hujšamo in v telo vnesemo manj kalorij, mu s tem pošiljamo signal, da je energije malo, kar sproži obrambni mehanizem za zaščito pred pomanjkanjem. Naš metabolizem se upočasni, da bi telo lažje vzdrževalo energijske rezerve.
Ko se po dieti vnos kalorij poveča, telo stremi k temu, da čim več energije shrani kot maščobo za morebitna prihodnja pomanjkanja.
Sedaj pa si poglejmo kaj se zgodi, če to ponovimo večkrat, saj se ta močan obrambni mehanizem ojača z vsakim novim ciklom hujšanja.
Ciklično hujšanje in pridobivanje teže je recept za katastrofo
Raziskave kažejo, da hujšanje po več ciklih postane težje in počasnejše, pridobivanje teže pa hitrejše in bolj učinkovito. Razlog je seveda v obrambnih mehanizmih telesa:
1. Padec metabolizma in celotne dnevne porabe energije
Načeloma je metabolizem močno povezan s količino mišične mase in našo dnevno aktivnostjo. Več mišične mase kot imamo in več kot gibamo, večja bo naša dnevna poraba energije. S preprostimi meritvami lahko metabolizem na tak način zelo natančno predvidimo.
Pri hitrem, kampanjskem hujšanju pade celokupna telesna teža, torej tudi nekaj mišične mase. Posledično lahko predvidimo, da bo malo padel tudi naš metabolizem oz. dnevna poraba energije.
Nekatere zanimive raziskave pa so pokazale, da so ljudje, ki so bili večkrat na shujševalni dieti imeli veliko počasnejši metabolizem, kot bi pričakovali in predvideli glede na mišice in aktivnosti!
Počasnejši metabolizem je vztrajal tudi, če so ponovno pridobili izgubljeno mišično maso. Seveda se poraba energije malo dvigne, ne pa toliko, kot bi pričakovali oz. toliko, kakršna je bila pred začetkom hujšanja.
Na spodnji sliki to lahko vidimo pri “Metabolizmu” in “Padec metabolizma zaradi obrambnih mehanizmov”.
2. Hormonske spremembe (večja lakota)
Hormonski sistem je prav tako tarča prilagoditev. Ko maščobne celice hitro upadejo, zmanjšajo tudi izločanje leptina.
Leptin je ključen hormon, ki nadzoruje občutek lakote, hitrost metabolizma in številne druge procese. Lahko bi rekli, da je glavni hormon, ki uravnava tako izgubo kot pridobivanje telesne maščobe.
Če močno znižamo kalorični vnos, bo močno upadel tudi leptin kar pomeni, da bomo bolj lačni in hkrati manj siti po drugače relativno velikih obrokih.
Kalorični primanjkljaj in izguba maščobe zmanjšata izločanje ščitničnega hormona (T3) in povečata izločanje hormona, ki stimulira ščitnico (TSH), kar dodatno prispeva k počasnejšemu metabolizmu.
Medtem ko ti hormoni upadajo, se hormon grelin – pogosto imenovan »hormon lakote« – poveča, kar prispeva k povečanju apetita med hujšanjem in po koncu hujšanja.
Povišan grelin in zmanjšan leptin pojasnjujeta, zakaj postane hujšanje postopoma vse težje. Skupaj povečujeta občutek lakote in otežujeta občutek sitosti.
To pa niso edini hormoni, ki se med kaloričnimi omejitvami spremenijo in vplivajo na presnovo. Spreminjajo se še:
- testosteron,
- estrogen in
- kortizol.
To kompleksno hormonsko prilagajanje telo pripravi, da energijo shranjuje bolj učinkovito, hkrati pa povečuje občutek lakote. Na spodnji sliki lahko vidimo, kako je kalorični vnos po koncu hujšanja višji, kot je bil pred začetkom in posledično raste tudi telesna teža.
3. Izboljšana učinkovitost in hitrost nalaganja maščob
V eni študiji so spremljali miši, ki so izmenično hujšale in se redile. Rezultati so pokazali, da so pri drugem hujšanju potrebovale 2x več časa kot v prvem ciklu, medtem ko je bilo pridobivanje teže po drugem hujšanju 3x hitrejše kot v prvem! Čeprav je bila študija izvedena na miših, je kar nekaj raziskav, ki potrjujejo podobne ugotovitve.
Morda še bolj zanimivo je, da vsak nov cikel hujšanja in pridobivanja teže sproži nastajanje novih maščobnih celic.
Pri hujšanju je običajno tako, da ko izgubljamo maščobo, maščobne celice dejansko ne izginjajo temveč se le zmanjšajo. Če se po koncu ponovno zredimo, se vrnejo na začetno velikost. V primeru pretiranega hranjenja takoj po koncu hujšanja, kar je pri kampanjskem hujšanju običajno, pa pride do nastanka majhnih, novih maščobnih celic! Posledica tega je, da imamo na koncu več maščobnih celic, ki imajo potencial velike rasti, hkrati pa je hujšanje v bodoče še težje. Nekatere raziskave kažejo, da se ta maščoba nalaga predvsem na trupu oz. trebuhu, kar je seveda dodatna slaba novica.
Z vsakim novim ciklom se tako poveča sposobnost telesa za shranjevanje maščobe. Ko se te maščobne celice enkrat oblikujejo, tudi med hujšanjem ne izginejo, temveč le praznijo in napolnijo, kar ustvarja idealno podlago za pridobivanje odvečne maščobe.
Posledično postane vsako naslednje hujšanje še bolj zahtevno, povrnitev teže pa še hitrejša in večja, kot je bila prvič.
