š§ Kaj sestavlja metabolizem in celotno dnevno porabo energije?
Kot vemo, je za hujÅ”anje potreben kaloriÄni primanjkljaj – porabiti morate veÄ energije, kot je zaužijete. To lahko dosežete na dva naÄina:
- ZmanjŔate vnos kalorij (manj energijsko bogate hrane).
- PoveÄate porabo kalorij.
Preprosto, kajne? A v resnici sta vnos in poraba energije med seboj povezana, kar celotno zgodbo precej zaplete. To je tudi eden od razlogov, zakaj se nekateri trudijo izgubiti maÅ”Äobo, a jim ne uspe, ali pa po hujÅ”anju hitro pridobijo izgubljeno težo nazaj. O tem smo veliko govorili že v uvodu o obrambnih mehanizmih metabolizma.
V tej lekciji bomo spoznali, kaj metabolizem sploh je, kaj ga sestavlja in kako lahko to znanje obrnemo se bi v prid, da poveÄamo porabo energije brez telovadbe in gibanja. PrviÄ bomo gledali na hujÅ”anje iz drugega vidika in ne le jej manj, gibaj veÄ. NaÅ”e telo je veliko veÄ kot to. Razumevanje metabolizma je kljuÄno, saj vam pomaga optimizirati porabo energije in doseÄi svoje cilje.
Poglejmo, kaj vse sestavlja vaÅ” metabolizem oz. celotno dnevno porabo energije.
Dnevna poraba energije: Kaj jo sestavlja?
VaÅ”a dnevna poraba energije vkljuÄuje vse kalorije, ki jih vaÅ”e telo porabi v enem dnevu ā od dihanja do intenzivnih vadb. Sestavljajo ga 4 glavni porabniki energije:
Torej, da bi lahko poveÄali oz. optimizirali naÅ”o dnevno energijsko porabo oz. Ā»metabolizemĀ«, si poglejmo vsako komponento posebej in kaj na njih vpliva.
1. Bazalni metabolizem (BMR) ā vaÅ” “minimalni proraÄun” š
Bazalni metabolizem je energija, ki jo telo potrebuje za osnovne funkcije, kot so:
- Dihanje,
- Delovanje organov,
- Vzdrževanje telesne temperature.
Ta del predstavlja kar 60ā70 % vaÅ”e dnevne porabe energije.
Bazalni metabolizem je odvisen od telesne teže, predvsem miÅ”iÄne mase. Tisti, ki imajo veÄ miÅ”ic, imajo obiÄajno viÅ”ji metabolizem in viÅ”jo dnevno porabo energije. Vseeno pa tukaj ne smemo prehitro zakljuÄiti, da imajo vitki, Å”portno aktivni posamezniki veÄ miÅ”ic kot tisti, ki imajo prekomerno telesno težo.
Tisti, z viÅ”jo telesno težo imajo viÅ”jo celokupno težo, to pomeni tako miÅ”ice, kot tudi maÅ”Äobno maso, kar pomeni, da imajo obiÄajno ljudje s prekomerno telesno težo viÅ”ji oz. hitrejÅ”i bazalni metabolizem in ne poÄasnejÅ”i, kot velja sploÅ”no prepriÄanje. Enako velja za ženske in starejÅ”e ljudi. Metabolizem je “poÄasnejÅ”i” zgolj zaradi manj miÅ”iÄne mase. V kolikor bi ženske imele toliko miÅ”ic kot moÅ”ki in starejÅ”i toliko kot mladi, bi bazalni metabolizem bil zelo podoben.
2. TermiÄni efekt hrane ā skrita moÄ prebave š
VsakiÄ, ko jeste, vaÅ”e telo porablja energijo za prebavo hrane. To predstavlja približno 5ā10 % vaÅ”e dnevne porabe energije.
RazliÄna živila zahtevajo razliÄno koliÄino energije za prebavo:
- Beljakovine: Telo za njihovo prebavo porabi do 20 % zaužitih kalorij.
- Ogljikovi hidrati: 5ā10 % zaužitih kalorij.
- MaÅ”Äobe: Le 0ā3 % zaužitih kalorij.
3. Namerna telesna aktivnost šāāļø
Sem spadajo vzdržljivostna vadba – hoja, online vadbe za moÄ in vse ostale aktivnosti kot so plavanje, joga, igre z žogo…
Koliko kalorij porabite, je odvisno od intenzivnosti in dolžine aktivnosti ter vaÅ”e telesne teže. Torej, dlje Äasa kot aktivnost traja in bolj kot je naporna, veÄ energije porabimo. Äe imamo ob tem Å”e veÄ miÅ”iÄne mase, je poraba Å”e veÄja, Äe je miÅ”iÄne mase manj, je poraba manjÅ”a.
4. Nenamerna oz. nezavedna aktivnost ā nezaveden porabnik energiješ¤¹āāļø
VaÅ”e telo energijo porablja tudi za manj oÄitne dejavnosti, kot so:
- tresenje noge,
- hoja po stanovanju,
- mahanje z rokami,
- vrtenje na stolu, igranje s prsti,..
Te “nevidne” aktivnost lahko predstavljajo do 15 % vaÅ”e dnevne porabe energije. Ljudje, ki so bolj “hiperaktivni”, pogosto porabijo veÄ kalorij, ne da bi se tega sploh zavedali. Te vrste aktivnosti ne moremo namerno poveÄati, saj potem ne bi bila nenamerna ampak namerna.
Kot smo videli v uvodu, ko smo govorili o obrambnih mehanizmih metabolizma, smo videli, da naÅ” metabolizem svojo porabo moÄno nadzoruje. Äe na primer intenzivno telovadimo 1 uro, bo naÅ”e telo v naslednjih urah ali celo dnevih,Ā zmanjÅ”alo svoje nezavedno gibanjeĀ in s tem izenaÄilo skupno porabo energije (kar smo porabili med telovadbo, bomo toliko manj nezavedno gibali po sami vadbi in s tem po vadbi Ā»priÅ”paraliĀ« ravno toliko energije, kot smo jo pri vadbi pokurili).
Sedaj spoznali kaj vse sestavlja naÅ” metabolizem, o katerem vsi veliko govorijo, ne vedo pa veliko. V naslednji lekciji si bomo pogledali kako lahko Äisto vsakega od omenjenih porabnikov energije prilagodimo sebi v prid, da bo naÅ”e hujÅ”anje Å”e bolj produktivno in metabolizem visok! šŖ