š Obrambni mehanizmi metabolizma: MED HUJÅ ANJEM
OdloÄili ste se, da je Äas, da izgubite kakÅ”en kilogram.
Korenito spremenite svojo prehrano in priÄnete s telovadbo.
Jeste manj kot prej in z dodatnim gibanjem porabite Å”e veÄ kalorij. Nekaj Äasa vam gre super in kilogrami kar kopnijo. Na prvi pogled se zdi, da gre vse po naÄrtu, vendar telo, na te, sicer zdrave spremembe, ne gleda enako pozitivno. Vse skupaj dojame kot veliko pomanjkanje in grožnjo. Evolucija nas je namreÄ nauÄila, da moramo v takÅ”nih trenutkih obvarovati svojo energijo in zaÅ”Äititi zaloge maÅ”Äobe.
Med hujŔanjem se aktivirajo trije obrambni mehanizmi:
1. Padec metabolizma in celotne dnevne porabe energije š
VaÅ” metabolizem oziroma koliko energije porabite Äez dan, je zelo povezan z:
- miÅ”iÄno maso šŖ
- telesno aktivnostjo šāāļø
VeÄ miÅ”ic kot imate in bolj kot ste aktivni, veÄ kalorij porabite. To lahko kar natanÄno predvidimo.
Pri hitrem, kampanjskem hujÅ”anju, ne izgubite le maÅ”Äobe, temveÄ tudi nekaj miÅ”iÄne mase. Zaradi tega se vaÅ” metabolizem upoÄasni. To pa ni edini razlog…
Kar nekaj zanimivih raziskav kaže, da je padec metabolizma veÄji, kot bi priÄakovali samo zaradi izgube miÅ”iÄne mase. Telo v primeru neprimernega hujÅ”anja vklopi “varÄevalni naÄin”. š ļøĀ š«
Zakaj pa je padec metabolizma slaba stvar?
Rekli smo, da hujÅ”anje zahteva kaloriÄni primanjkljaj ā jesti manj, porabiti veÄ. š„ā”ļøš„ Vendar se telo prilagodi z upoÄasnitvijo metabolizma.
Kot vidite na spodnji sliki, na zaÄetku porabite 2000 kalorij na dan in z uživanjem le 1400kcal ustvarjate primanjkljaj – hujÅ”ate. Toda telo varÄuje z energijo in upoÄasni metabolizem: metabolizem pade na 1400 kalorij, enako kot vaÅ” vnos, in hujÅ”anje se ustavi. š“
Zakaj je to problem? ManjÅ”i metabolizem pomeni, da morate jesti Å”e manj za napredek ā kar seveda ni vzdržno v nedogled.
2. ZmanjÅ”anje nenaÄrtovanih aktivnosti š¶āāļø
Poleg treningov in naÄrtovanih aktivnosti (sprehodi, joga, kolesarjenje, telovadba) se naÅ”e telo giblje brez tega, da bi se mi zavedali.
Nezavedno gibanje ā hoja po prostoru, tresenje kolena, igranje s prsti, ohranjanje telesne drže, ravnotežje, vrtenje na stolu, tipkanje,ā¦ ā porabi veÄ kalorij, kot si morda mislite. Ta “nenaÄrtovana aktivnost” lahko predstavlja tudi do 15 % vaÅ”e dnevne porabe energije! š
Raziskave so pokazale, da lahko v Äasu hitrega in neprimernega hujÅ”anja, vaÅ”e telo zmanjÅ”a te aktivnosti za kar 400kcal na dan! Tudi to je eden od obrambnih mehanizmov naÅ”ega telesa.
Gre se za to, da naÅ” metabolizem svojoĀ porabo moÄno nadzoruje (homeostaza) inĀ ne dopuÅ”Äa veliko nihanja. Primer:
Äe intenzivno telovadimo 1 uro, bo naÅ”e telo v naslednjih urah ali celo dnevih, zmanjÅ”alo svoje nenaÄrtovano gibanje in s tem izenaÄilo skupno porabo energije. To pomeni, da kar smo porabili med telovadbo, bomo toliko manj nezavedno gibali po sami vadbi in s tem naÅ”e telo Ā»priÅ”paraĀ« ravno toliko energije, kot jo pri vadbi pokuri. ā”ļøš“
3. Hormonske spremembe (veÄja lakota) š
Seveda je hormonski sistem velika tarÄa prilagoditev. Že sam padec bazalnega metabolizma lahko delno pripisujemo hormonom, ki se spremenijo:
- testosteron,
- Å”ÄitniÄni hormoni (T3, TSH)
- estrogen in
- kortizol.
ObÄutno razliko lahko opazimo tudi pri manjÅ”em izloÄanju leptina in veÄjem izloÄanju grelina.
Na drugi strani veÄje izloÄanje grelina (“hormon lakote”) pomeni veÄ apetita in želje po hrani, predvsem tiste bolj kaloriÄne (prigrizki in sladkarije). š«š
Dobra novica
Kot vidimo, telo hujÅ”anje moÄno otežuje, vendar le, Äe pristop ni pravilen. Neprimerne metode pogosto aktivirajo obrambne mehanizme, ki lahko ustavijo napredek. A tukaj je dobra novica: s pravim pristopom lahko te ovire premagamo! šŖ
V naslednjem koraku bomo pogledali, kaj se zgodi po hujÅ”anju, kaj je pravzaprav jojo uÄinek in kako prepreÄiti, da se kilogrami vrnejo. šāØ
