šŸ”Ž Zakaj vaÅ”e telo ne mara hujÅ”anja? šŸ§ šŸ’”

VaÅ”e telo je ustvarjeno za preživetje, ne za izgubo teže. šŸ™ƒ

V časih naÅ”ih prednikov je bila hrana redka dobrina. Ko je bilo hrane dovolj, je telo shranilo presežek kalorij kot maŔčobo – za “hude čase”. MaŔčoba je bila zaloga, ki je zagotavljala, da lahko telo preživi obdobja lakote.

Težava?
Danes živimo v svetu, kjer je hrana dostopna 24/7. šŸ•šŸ© NaÅ” stil življenja pa je postal bolj sedeč: pisarniÅ”ko delo, vožnja z avtom, kavč,.. Mehanizmi, ki so nam nekoč pomagali preživeti, zdaj delujejo proti nam. VaÅ”e telo misli, da nas Å”e vedno čaka obdobje pomanjkanja, zato kopiči maŔčobo.

Homeostaza in “točka udobja” telesne teže

Telo ima “rado” notranje ravnovesje, kar imenujemo homeostaza oz. točka udobja.āš–ļø

Zunanje okolje ves čas poskuŔa vplivati na naŔe telo, ta pa svoje notranje ravnovesje ohranja z različnimi mehanizmi. Znani primeri homeostaze so:

  • telesna temperatura, ki jo telo ves čas želi ohranjati optimalno,
  • krvni sladkor,
  • krvni tlakĀ in
  • različni hormoni.

NaÅ”e telo si izbere “točko udobja“, ki jo zazna kot “normalno” oz. optimalno in se trudi vsako odstopanje vrniti nazaj na to vrednost. Enako pa velja tudi za naÅ”o telesno težo.

Ko začnemo izgubljati kilograme, telo dojema hujÅ”anje kot grožnjo preživetju in začne aktivirati različne obrambne mehanizme, ki jih bomo spoznali v nadaljevanju. NaÅ”i možgani ne vedo, da je danes prekomerna teža problem, ki povzroča težave in bolezni ter Å”e vedno misli, da stradamo.Ā Na žalost maŔčobo dojema kot zalogo energije, ki je nikoli ni preveč.

Kako možgani “sabotirajo” vaÅ”e hujÅ”anje? šŸ§ šŸ”

Imamo prav poseben del možganov, ki nas motivira, da jemo. Isti center uravnava tudi dihanje in reprodukcijo. To so dejavnosti, ki so nujno potrebne za naŔe preživetje.

Medtem ko dihamo samodejno, se moramo prehranjevati zavestno.

Ko hujŔate, možgani ne razumejo, da tudi to počnete zavestno in je zdravo. Namesto tega mislijo:

  • “Stradamo!” 🚨
  • “Moramo varčevati z energijo!” šŸ›‘

Posledice?

  1. Povečan apetit šŸŸ – več lakote, več želje po hrani, Å”e posebej po kaloričnih prigrizkih.
  2. ZmanjÅ”ana racionalnost 🧠 – težje se upirate skuÅ”njavam.

NaŔi možgani torej vplivajo na metabolizem, ki poveča apetit in zmanjŔa sposobnost racionalnega razmiŔljanja (da je hujŔanje zdravo). NaŔi možgani, Ŕe posebej deli, ki so odgovorni za motivacijo, nas silijo, da pojemo vsaj toliko hrane, da ohranjamo telesno težo.

NaÅ”e telo torej dojema hujÅ”anje kot obdobje stradanja in pomanjkanja, kar sproži različne obrambne mehanizmeĀ za ohranjanje energije in vzdrževanje telesne teže.

Kaj pa je dobra novica? Če razumete, kako vaÅ”e telo deluje, lahko to znanje obrnete sebi v prid. šŸ™Œ V nadaljevanju bomo razložili, kako ti obrambni mehanizmi delujejo in kako jih premagati. šŸš€āœØ