š Zakaj vaÅ”e telo ne mara hujÅ”anja? š§ š”
VaÅ”e telo je ustvarjeno za preživetje, ne za izgubo teže. š
V Äasih naÅ”ih prednikov je bila hrana redka dobrina. Ko je bilo hrane dovolj, je telo shranilo presežek kalorij kot maÅ”Äobo ā za “hude Äase”. MaÅ”Äoba je bila zaloga, ki je zagotavljala, da lahko telo preživi obdobja lakote.
Težava?
Danes živimo v svetu, kjer je hrana dostopna 24/7. šš© NaÅ” stil življenja pa je postal bolj sedeÄ: pisarniÅ”ko delo, vožnja z avtom, kavÄ,.. Mehanizmi, ki so nam nekoÄ pomagali preživeti, zdaj delujejo proti nam. VaÅ”e telo misli, da nas Å”e vedno Äaka obdobje pomanjkanja, zato kopiÄi maÅ”Äobo.
Homeostaza in “toÄka udobja” telesne teže
Telo ima “rado” notranje ravnovesje, kar imenujemo homeostaza oz. toÄka udobja.āļø
Zunanje okolje ves Äas poskuÅ”a vplivati na naÅ”e telo, ta pa svoje notranje ravnovesje ohranja z razliÄnimi mehanizmi. Znani primeri homeostaze so:
- telesna temperatura, ki jo telo ves Äas želi ohranjati optimalno,
- krvni sladkor,
- krvni tlakĀ in
- razliÄni hormoni.
NaÅ”e telo si izbere “toÄko udobja“, ki jo zazna kot “normalno” oz. optimalno in se trudi vsako odstopanje vrniti nazaj na to vrednost. Enako pa velja tudi za naÅ”o telesno težo.
Ko zaÄnemo izgubljati kilograme, telo dojema hujÅ”anje kot grožnjo preživetju in zaÄne aktivirati razliÄne obrambne mehanizme, ki jih bomo spoznali v nadaljevanju. NaÅ”i možgani ne vedo, da je danes prekomerna teža problem, ki povzroÄa težave in bolezni ter Å”e vedno misli, da stradamo.Ā Na žalost maÅ”Äobo dojema kot zalogo energije, ki je nikoli ni preveÄ.
Kako možgani “sabotirajo” vaÅ”e hujÅ”anje? š§ š
Imamo prav poseben del možganov, ki nas motivira, da jemo. Isti center uravnava tudi dihanje in reprodukcijo. To so dejavnosti, ki so nujno potrebne za naŔe preživetje.
Medtem ko dihamo samodejno, se moramo prehranjevati zavestno.
Ko hujÅ”ate, možgani ne razumejo, da tudi to poÄnete zavestno in je zdravo. Namesto tega mislijo:
- “Stradamo!” šØ
- “Moramo varÄevati z energijo!” š
Posledice?
- PoveÄan apetit š ā veÄ lakote, veÄ Å¾elje po hrani, Å”e posebej po kaloriÄnih prigrizkih.
- ZmanjÅ”ana racionalnost š§ ā težje se upirate skuÅ”njavam.
NaÅ”i možgani torej vplivajo na metabolizem, ki poveÄa apetit in zmanjÅ”a sposobnost racionalnega razmiÅ”ljanja (da je hujÅ”anje zdravo). NaÅ”i možgani, Å”e posebej deli, ki so odgovorni za motivacijo, nas silijo, da pojemo vsaj toliko hrane, da ohranjamo telesno težo.
NaÅ”e telo torej dojema hujÅ”anje kot obdobje stradanja in pomanjkanja, kar sproži razliÄne obrambne mehanizmeĀ za ohranjanje energije in vzdrževanje telesne teže.
Kaj pa je dobra novica? Äe razumete, kako vaÅ”e telo deluje, lahko to znanje obrnete sebi v prid. š V nadaljevanju bomo razložili, kako ti obrambni mehanizmi delujejo in kako jih premagati. šāØ